Mura - Petišovci
Mejni odsek reke Mure med Slovenijo in Hrvaško, dolvodno od Petišovcev, nima utrjenih nasipov, kot je to značilno za odseke višje. Reka prosto meandrira, kar je lepo razvidno na seriji zgodovinskih satelitskih posnetkov.
Zlasti med Gibino in Podturnom se reka Mura vrne v svojo naravno strugo in se spusti v osrednje panonsko porečje. Moč divje reke je izjemna. Ima ogromno nosilno sposobnost, pri čemer ne le glina, pesek in prod, temveč tudi celotni odseki rečnih bregov skupaj z rastlinjem nenehno erodirajo in se premikajo.
Utrjevanje bregov je na tem območju opuščeno in nadomeščeno z zapornicami za zadrževanje vode med poplavami. To po eni strani omogoča kopičenje proda, po drugi strani pa ohranjanje vode za oživitev poplav.
The fortification of the river banks is omitted and replaced by barrages to maintain the water during floods. This allows, on the one hand, the accumulation of gravel and, on the other hand, the maintenance of water to revive the floods.
Utrjevanje bregov je na tem območju opuščeno in nadomeščeno z zapornicami za zadrževanje vode med poplavami. To po eni strani omogoča kopičenje proda, po drugi strani pa ohranjanje vode za oživitev poplav.
Čeprav lahko rečno pokrajino na odseku Petišovcev prištevamo pod naravna območja, je tukaj vseeno opaziti številne človekove dejavnosti, kot na primer izkopavanje peska, sečnjo, vplive turizma, rekreacijska območja, kmetijstvo, pašnike. Največji vpliv na obliko rečne struge ima še vedno pridobivanje in izkopavanje gramoza ob reki Muri, kar posledično onemogoča naravno akumulacijo materiala, na primer v obliki otokov in prodišč. Prav tako vpliva na obseg vlaženja mokrišč bolj v notranjosti, stran od rek, ki se zaradi tega izsušujejo. V mokriščih se nahajajo različne rastlinske in živalske vrste, ki uspevajo tako poleti kot pozimi.
Tu, v okolici Petišovcev, se tok reke upočasni in odlaga se material, ki je bil odvzet v procesu poglabljanja struge zgoraj vodno. Analiza in primerjava več časovnih satelitskih posnetkov prikazuje na tem območju prisotnost prodišč, ki so se povečala po tem, ko so v Avstriji že zgradili večino hidroelektrarn (po koncu 80. let).
Na tem območju uspevajo različne rastlinske in živalske vrste. Ena od njih je bober (Castor fiber), ki pogosto pušča vidne sledi na bližnjih drevesih.
Prisotnost takšnih divjih živali, kot je bober, je na tem območju posledica zmanjševanja človekovih dejavnosti oziroma njegovo popolno odsotnost.
The presence of wild animals such as beavers in the area is a consequence of the decreasing or complete absence of human activity.
Prisotnost takšnih divjih živali, kot je bober, je na tem območju posledica zmanjševanja človekovih dejavnosti oziroma njegovo popolno odsotnost.
Lep primer tega je Murska šuma, svojevrsten nižinski poplavni, pretežno listnati gozd, ki se razprostira ob slovensko-hrvaško-madžarski meji, ob sotočju Ledave in Mure.
V Murski šumi je veliko ptičjih vrst, zato je to območje ornitološko eno najpomembnejših v Sloveniji. Ilustracija prikazuje ptiča čebelarja (Merops apiaster).
Del Murske šume se je do danes ohranil kot pragozd.
