Vjosa - Qesarat Iliras
V osrednjem delu se zaradi dokaj razvejanih in anastomoznih tokov dinamičnost Vjose občutno poveča. To še posebej velja za območje med Tepeleno in vasjo Kutë, kjer je zaradi velike količine prenosa sedimentov nenehno prisotna erozija njenih bregov.
V osrednjem delu se zaradi dokaj razvejanih in anastomoznih tokov dinamičnost Vjose občutno poveča. To še posebej velja za območje med Tepeleno in vasjo Kutë, kjer je zaradi velike količine prenosa sedimentov nenehno prisotna erozija njenih bregov.
Dinamična hidrologija Vjose je del življenja tamkajšnjih prebivalcev in podobno so družbeni odnosi in razmerja umeščeni v hidrološke spremembe Vjose. To pomeni, da prebivalci doline Vjose tekom stoletij živijo in se prilagajajo njeni dinamični naravi, kjer so meje med kopenskim in rečnim okoljem porozne in se nenehno spreminjajo. Tako v preteklosti kot tudi danes rečni prebivalci gradijo odnos do reko pretežno skozi terestrialne prakse, kot naprimer poljedeljstvo (in z njim povezani namakalni kanali). Tako še dandanes bolj kot o sami reki ljudje pogosto govorijo o svojih kmetijskih površinah, oljčnih nasadih in vinogradih, ki se nahajajo ob namakalnih kanalih, kjer se reka stika in napaja zemljo ter z njo tvori rečno okolje. Prebivalci reke pogosto opisujejo polja, ki zagotavljajo hrano za njihove družine in rodbine, kot tudi poplave, ki skoraj vsako leto poplavijo polja.
Fotografija je simbolična in se ne nanaša na sogovornika opisanega spodaj
»Tam spodaj je reka požrla (kmetijska) zemljišča«, je dejal eden od vaščanov Ilirasa in s prstom pokazal na območje v daljavi, tik ob strugi reke Vjosa, kjer so kmetijska zemljišča erodirala. Bilo je sončno, a razmeroma vetrovno opoldne, ko je večina vaščanov vasi Iliras delala na svojih njivah, ki se nahajajo ob reki.
Vaščan je v daljavi pokazal erodirana polja in pojasnil, da se je tok reke v zadnjem desetletju očitno precej spremenil, kar je pospešilo erozijo kmetijskih zemljišč, ki so v lasti domačinov.
Ena od teh vasi je Illirias, ki šteje približno 50 hiš in leži kilometer nad obdelovalnimi površinami na vzhodnem bregu reke Vjosa.
Med drugim je vaščan Ilirasa tudi povedal, da ima na območju erozije tudi sam nekaj zemlje, vendar jo je v zadnjih šestih letih »požrla« reka, tako kot večino zemlje prebivalcev Qesarata, sosednje vasi Iliriasa. V nasprotju z Ilirasom, ki ima približno 80 prebivalcev, Qesarat šteje okoli 1300 prebivalcev (po podatkih popisa prebivalcev iz leta 2011).
Številni vaščani Qesarata in Ilirasa imajo svoje obdelovalne površine na brežinah Vjose, kjer gojijo predvsem koruzo, pšenico, krompir, fižol in drugo sezonsko zelenjavo le za lastno uporabo. Zaradi peskokopa na brežini Vjose, ki ga je cestno podjetje vzpostavilo zavoljo gradnje ceste od Tepelene pa do albansko-grške meje, danes Vjosa pogosto poplavlja, še posebej v zimskih mesecih.
Po navedbah vaščanov Qesarata in Ilirasa je cestno podjetje tudi posekalo številne topole, ki so se razprostirali ob strugi reke in preprečevali naglo erozijo reke.
Po navedbah vaščanov Qesarata in Ilirasa je cestno podjetje tudi posekalo številne topole, ki so se razprostirali ob strugi reke in preprečevali naglo erozijo reke.
Pojasnili so, da se je od tedaj struga reke močno premaknila, kar je pospešilo erozijo njihovih kmetijskih zemljišč. Kljub temu, da je tok Vjose številnim prebivalcem na tem območju odplavil obdelovalno površino, morajo ti plačevati davek za zemljišče, ki ga je pravzaprav odnesla reka. Kot pojasnjujejo, morajo za 10 dilimov (ali 1 ha) zemlje odšteti 2500 lekov ali 20,5 €, kar je kar velik znesek, glede na to, da je večina domačinov na tem območju brezposelna ali pa prejema mesečno plačo od 200 do 300 € ali pokojnino v višini od 100 do 200 €.
Pojasnili so, da se je od tedaj struga reke močno premaknila, kar je pospešilo erozijo njihovih kmetijskih zemljišč. Kljub temu, da je tok Vjose številnim prebivalcem na tem območju odplavil obdelovalno površino, morajo ti plačevati davek za zemljišče, ki ga je pravzaprav odnesla reka. Kot pojasnjujejo, morajo za 10 dilimov (ali 1 ha) zemlje odšteti 2500 lekov ali 20,5 €, kar je kar velik znesek, glede na to, da je večina domačinov na tem območju brezposelna ali pa prejema mesečno plačo od 200 do 300 € ali pokojnino v višini od 100 do 200 €.
Spremembe, ki so jih opazili ključni informatorji (intervjuvanci) na preučevanih območjih Qesarat in Iliras. Puščica označuje smer toka.
Analiza polstrukturiranih intervjujev, opravljenih z nekaterimi vaščani Qesarata in Ilirasa, je pokazala, da ljudje zaznavajo omenjene spremembe, ki so tudi opazne z analizo podatkov opazovanja Zemlje, razvidno iz danega zemljevida.
Preusmeritev toka na desni breg reke in vse večjo erozijo rečnega brega in kmetijskih površin vaščani pripisujejo infrastrukturnim posegom v reko, ki so se zgodili v zadnjem desetletju.
Eden od teh posegov je bilo kopanje peska za gradnjo ceste med Tepeleno in grško mejo leta 2016.
Eden od teh posegov je bilo kopanje peska za gradnjo ceste med Tepeleno in grško mejo leta 2016.
Drugi poseg pa je zaznamovan z močnim krčenjem gozdov, ki je sledil po padcu komunističnega režima leta 1991, kot tudi v času gradnje ceste. Po razpadu režima in posledični ekonomski in politični krizi, ki je sledila, so številni prebivalci ob reki posekali topole in druga drevesa ter jih uporabili za kurjavo.
Drugi poseg je zaznamovan z močnim krčenjem gozdov, ki je sledil po padcu komunističnega režima leta 1991, kot tudi v času gradnje ceste. Po razpadu režima in posledični ekonomski in politični krizi, ki je sledila, so številni prebivalci ob reki posekali topole in druga drevesa ter jih uporabili za kurjavo.
Tretji poseg, ki je povzročil nenadne spremembe reke in odklon od že ustaljenega in habituiranega dinamičnega ritma reke, pa je gradnja hidroelektrarne v Kalivaču, katere izgradnja poteka vse od leta 1997. Čeprav je bila na pobudo Komisije EU in pozneje z negativno okoljsko presojo albanskega ministrstva za turizem in okolje leta 2021 ustavljena, je njena dokončna izgradnja vsled energetski krizi še vedno negotova. Dokončanje hidroelektrarne v bližnji prihodnosti bi lahko prineslo nepričakovane spremembe v vsakdanjem življenju prebivalcev Ilirasa, Qesarata in številnih drugih krajev v dolini Vjose.
Tretji poseg, ki je povzročil nenadne spremembe reke in odklon od že ustaljenega in habituiranega dinamičnega ritma reke, pa je gradnja hidroelektrarne v Kalivaču, katere izgradnja je potekala vse od leta 1997. Čeprav je bila na pobudo Komisije EU in pozneje z negativno okoljsko presojo albanskega ministrstva za turizem in okolje leta 2021 ustavljena in s podpisom sporazuma med Ministrstvom za turizem in okolje in Patagonijo leta 2022 blokirana, njena delna izgradnja že vpliva na nepričakovane spremembe (npr. povečana erozija rečnega obrežja) v vsakdanjem življenju prebivalcev Ilirasa, Qesarata in številnih drugih krajev v dolini Vjose.
© Christopher Hauer.
V Kalivaču sta na podlagi odobrene koncesije albansko-turški podjetji Fusha d.o.o. in Ayen Enerji načrtovali gradnjo 47 m visokega in 500 m dolgega jezu, ki bi prekril približno 1700 ha kmetijskih zemljišč in več kot 120 hiš v vaseh Anëvjose, Qesarat in Iliras, občine Memaliaj. Jez naj bi proizvajal 111 MW energije in tvoril rezervoar s prostornino 350 m3.
Vsakdanji ritem prebivalcev osrednjega porečja Vjose uteleša dinamiko reke, ki je tako rekoč del njihovega življenja. V sobivanju z reko so lokalni prebivalci sooblikovali različne načine in strategije rokovanja in življenja z rečno dinamiko. A v zadnjem desetletju so različni infrastrukturni in antropogeni posegi (npr. peskokopi, sečnja in gradnja HE), kot je navedeno zgoraj – povzročili nepričakovane in nenadne spremembe v omenjenih strategijah. Te spremembe se na primer kažejo v pospešeni eroziji njihovih obdelovalnih površin, v čezmernih poplavah in posledični izgubi mineralov v prsti ter ne nazadnje v manjši produktivnosti obdelovalnih površin. To pa na omenjenih migratorno-ranljivih območjih vodi v še večjo migracijo prebivalstva, ki je na tem območju pereča vse od padca komunističnega režima.
