Vjosa - Përmet
V zgornjem toku Vjose, vse od grško-albanske meje prek soteske Këlcyre do mosta v vasi Dragot, je meandriranje reke sorazmeroma majhno, njena struga je plitva, utrjena in ima majhen naklon. V tem delu je sorazmeroma malo poplavnih ravnic.
Po nekaj kilometrih Vjosa prečka majhno mesto Përmet, kjer se njena struga postopoma spremeni.
Po nekaj kilometrih Vjosa prečka majhno mesto Përmet, kjer se njena struga postopoma spremeni.
Përmet je zgodovinsko pomembno mesto, ki je dandanes poznano po »mestni skali«, apnenčastem olistolitu, ki se nahaja na brežini reke.
Përmet je zgodovinsko pomembno mesto, ki je dandanes poznano po »mestni skali«, apnenčastem olistolitu, ki se nahaja na brežini reke.
Po mnenju geologov omenjena okoli 15 metrov širok in 25 metrov visoka flišna skala izvira iz obdobja oligocen in naj bi bila ostanek jonske tektonske plošče.
Glede na ustne vire naj bi se dana skala zaradi potresnega sunka na tem območju odtrgala od bližnje gore Dhëmbel. Dandanes se na vrhu skale razprostirajo ostanki utrdbe, ki naj bi glede na lokalne zgodovinske vire segali v obdobje med 4. in 6. stoletjem.
V času Otomanskega imperija je Përmet postal del sandžaka Gjirokastër in pozneje del sandžaka Janina (današnja Grčija). V tem obdobju je Përmet bil trgovski kraj, zaradi česar je število prebivalcev strmo naraslo.
Kljub neposredni bližini reke, Përmet, podobno kot številni drugi kraji širom doline Vjose, ne beleži večstoletne tradicije ribištva in čolnarjenja. Medtem ko je še danes čolnarjenje skorajda odsotno, se je ribištvo pojavilo šele v obdobju komustičnega režima, ko so posamezniki lovili z mrežami ali t. i. kanetami.
Kljub neposredni bližini reke, Përmet, podobno kot številni drugi kraji širom doline Vjose, ne beleži večstoletne tradicije ribištva in čolnarjenja. Medtem ko je še danes čolnarjenje skorajda odsotno, se je ribištvo pojavilo šele v obdobju komustičnega režima, ko so posamezniki lovili z mrežami ali t. i. kanetami.
A bližina reke in njen bogat življenjski prostor sta prebivalcem omogočila razvoj poljedeljstva in pastirstva, ki v dolini Vjose prevladujeta še danes. Vse do začetka komunističnega režima so rečni prebivalci obdelovali manjša zemljišča, ki so pripadala posameznim rodbinam (glej Izvir). V tem obdobju so bila zasebna zemljišča oz. obdelovalne površine, leta 1960 v skladu z agrarno reformo kolektivizirane in upravljane s strani kmetijskih zadrug. V skladu s komunistično ideologijo enakosti in samooskrbnega gospodarstva so v želji čimvečje donosnosti skoraj »vsakega kosa zemlje« pionirske brigade tako ob Vjosi kot na drugih poljedeljsko donosnih območjih vzpostavile namakalne kanale. A kljub agrarni reformi in stremenju k čimvečji produktivnosti je komunistična partija v sodelovanju z eksperti za okolje skrbela za protierozijsko strategijo, v sklopu katere je pogozdila rečne brežine in prodišča s topolom, akacijo in drugim zimzelenjem. Le to je obvarovalo rečno obrežje pred erozijo in posledično nenadnimi poplavami in sušami. V tem obdobju je večina krajev na periferiji dobila elektriko in vodo v gospodinjstvih.
Sorazmeroma zmerni posegi v reko so skupaj s hidromorfološkim značajem njenega zgornjega toka povzročili manjše spremembe v njenem porečju, ki so opazni tudi pri analizi podatkov opazovanja Zemlje v obdobju zadnjih 40 let.
Sorazmeroma zmerni posegi v reko so skupaj s hidromorfološkim značajem njenega zgornjega toka povzročili manjše spremembe v njenem porečju, ki so opazni tudi pri analizi podatkov opazovanja Zemlje v obdobju zadnjih 40 let.
V okviru raziskave REČNA OKOLJA Vjose je poleg kvantitativne analize posnetkov daljinskega zaznavanja (Landsat in Sentinel-2 podatki) zajemala tudi kvalitativno, antropološko raziskavo (ki je v teku že od leta 2016). Ta je raziskovala in dokumentirala izkušnje ter doživljanja rečnih okolij posameznih prebivalcev v dolini Vjose. Vzporedno s polstrukturiranimi pogovori so raziskovalci v okviru dane raziskave prosili sogovornike, naj na Googlovih satelitskih zemljevidih, ki so prikazovali njihov kraj in porečje, označijo mesta morebitnih sprememb. Analize tovrstnih pogovorov so pokazale, da prebivalci Përmeta ne zaznavajo občutnih sprememb v sami rečni strugi kot tudi ne v njenem širšem okolju. Podobne rezultate so pokazale tudi kvantitativne analize podatkov opazovanja Zemlje.
Čeprav je zgornji del porečja, zaradi hidromorfoloških značilnosti, sorazmeroma manj dinamičen kot osrednji in spodnji del porečja Vjose, je gladina reke vseeno nepredvidljiva. To velja predvsem v zimskih mesecih, med decembrom in februarjem, ko zaradi obilnih padavin gladina reke pogosto naraste in poplavi okoliške ravnice kot včasih tudi Përmet.
Čeprav je zgornji del porečja, zaradi hidromorfoloških značilnosti, sorazmeroma manj dinamičen kot osrednji in spodnji del porečja Vjose, je gladina reke vseeno nepredvidljiva. To velja predvsem v zimskih mesecih, med decembrom in februarjem, ko zaradi obilnih padavin gladina reke pogosto naraste in poplavi okoliške ravnice kot včasih tudi Përmet.
V zimskih mesecih se v njenem toku tvorijo vrtinci, ki včasih vzamejo človeško življenje. A zdi se, da prebivalci Përmeta tovrstne neljube dogodke, ki zahtevajo človeška življenja ali pa povzročajo poplave, doživljajo kot del ustaljene dinamike reke. Tako starejši prebivalci pogosto rečejo, da Vjosa skoraj vsako leto zahteva svojo žrtev. Pozneje, v poletnih mesecih, pa se njen tok umiri ter vabi okoliške otroke v plitvine brežin.
»Reka je naše življenje«, pogosto pripomnijo prebivalci Përmeta, ko pogovor nanese na Vjoso. Vjosa je neodtuljivi del njihovega življenja, katere geofizična bližina, skupaj z njeno hidromorfologijo in biohabitatom, tvori njihov prostor in čas.
»Reka je naše življenje«, pogosto pripomnijo prebivalci Përmeta, ko pogovor nanese na Vjoso. Vjosa je neodtuljivi del njihovega življenja, katere geofizična bližina, skupaj z njeno hidromorfologijo in biohabitatom, tvori njihov prostor in čas.
Përmet je mesto, ki ima pomembno vlogo v albanski kulturni zgodovini, saj je rojstni kraj treh bratov Frashëri, ki so v albanski literarni zgodovini poznani po religioznem, političnem in literarnem gibanju. Medtem ko je bil Abdyl Frashëri eden od ustanoviteljev in vodij Prizrenske lige v letih 1878–1881; Naim Frashëri slovi kot avtor prvih albanskih knjig in kot eden od pobudnikov ustanovitve prve albanske šole v Korçi leta 1887; Sami Frashëri pa je znan kot ustanovitelj albanskega društva leta 1879.
Përmet je območje, ki ima pomembno vlogo v albanski kulturni zgodovini. Namreč vas Frashër, v bližini mesta Përmet, je rojstni kraj treh bratov Frashëri, ki so v albanski literarni zgodovini poznani po religioznem, političnem in literarnem gibanju. Medtem ko je bil Abdyl Frashëri eden od ustanoviteljev in vodij Prizrenske lige v letih 1878–1881, slovi Naim Frashëri kot avtor prvih albanskih knjig in kot eden od pobudnikov ustanovitve prve albanske šole v Korçi leta 1887, Sami Frashëri pa je znan kot ustanovitelj albanskega društva leta 1879.
Dandanes Përmet šteje okoli 20.000 prebivalcev (Regjistri Civil 2019) in je znan po kulinaričnem turizmu, zeliščarstvu (zaradi bližine gorovjaTrebeshinë-Dhëmbel-Nemërçkë ) in vrtnicah, zaradi česar ga pogosto imenujejo mesto vrtnic – ali albansko qyteti trandafileve.
Dandanes Përmet šteje okoli 20.000 prebivalcev (Regjistri Civil 2019) in je znan po kulinaričnem turizmu, zeliščarstvu (zaradi bližine gorovja Trebeshinë-Dhëmbel-Nemërçkë ) in vrtnicah, zaradi česar ga pogosto imenujejo mesto vrtnic – ali albansko qyteti trandafileve.
V njegovi bližini je narodni park Bredhi i Hotovës, znan po svoji biotski raznovrstnosti in termalnih vrelcih Bënjë, ki slovijo po zdravilnem turizmu. Glede na zapise Oddelka za turizem, Upravne enote Përmet, naj bi kraj imel velik potencial za razvoj trajnostnega turizma.
Ena od osrednjih turističnih lokacij so termalni vrelci Bënjë, ki so ob sotočju pritoka manjše reke Bënjë. Ta teče prek veličastne soteske Langarica in trenutno ponuja eno redkih termalnih kopališč na prostem v Evropi.
A zdi se, da to ne bo trajalo dolgo, saj je od leta 2015 pritok Bënça zamejen z jezom hidroelektrarne.
Med leti bo jez postopoma vplival na spremembe v soteski Langarica. Namreč, jez hidroelektrarne bo povzročil upad prenosa sedimentov in posledično povzročil spremembo rečne in obrečne biote in širše krajine nasploh ter vplival na večji strmec reke in njeno poglabljanje. To bo postopno vplivalo tudi na porečje Vjose.
Med leti bo jez postopoma vplival na spremembe v soteski Langarica. Jez hidroelektrarne bo namreč povzročil upad prenosa sedimentov in postopoma spremenil rečno in obrečno bioto in širšo krajino nasploh, ter vplival na povečan strmec reke in njeno poglabljanje. To bo postopno vplivalo tudi na porečje Vjose.
Južno od Përmeta Vjosa nadaljuje svoj tok prek soteske Këlcyre, kjer se njena struga zaradi hidromorfoloških značilnosti občutno zoži in njeno meandriranje se zmanjša.
Južno od Përmeta Vjosa nadaljuje svoj tok prek soteske Këlcyre, kjer se njena struga zaradi hidromorfoloških značilnosti občutno zoži in njeno meandriranje se zmanjša.
