Mura - Hidroelektrarne v Avstriji
Naravni tok reke Mure je močno spremenila veriga več kot 30 hidroelektrarn, ki so v glavnini na zgornjem in srednjem delu toka reke Mure, v notranjosti države. Večina hidroelektrarn je bila zgrajenih po letu 1974 in v večini obratujejo še danes.
Zemljevid prikazuje lokacije vseh obstoječih hidroelektrarn v Avstriji in vseh tistih, ki so načrtovane v Sloveniji.
Z močno zajezitvijo zgornjega in srednjega toka v Avstriji je Mura na poti skozi Slovenijo izgubila stabilnost vodnega toka. To je močno vplivalo na sam vodostaj in nivo podzemne vode, še posebej problematično pa je poglabljanje rečne struge, ki je napredovalo zelo hitro. Po nekaterih meritvah se je struga reke Mure znižala za več kot en meter, kar je pospešilo erozijo, znižalo gladino podzemne vode, povzročilo odmiranje meandrov, zmanjšalo biotsko pestrost in s tem vplivalo na kmetijstvo ter poljedelstvo. Reka je z uravnavanjem nivoja podtalnice in mikroklime pomemben dejavnik rodovitnosti tal na poljih vzdolž njenega toka.
Vpliv gradnje verige hidroelektrarn na avstrijskem odseku je torej še povečal nihanje talne vode. Poleg sezonske obremenjenosti in izpostavljenosti nihanjem je nastopila še obremenjenost z zadrževanjem vode za jezovi v sušnih delih leta, prav takrat, ko bi bila najbolj potrebna za poljedelstvo. Hkrati se v obdobjih največjih padavin pretok reke še poveča, kar pospeši hitrost in stržen reke, posledično se podzemna voda ne utegne obogatiti. Vse opisano je neposredna posledica močne zajezitve v zgornjem in srednjem toku reke Mure, česar v primeru reke Vjose, ki ni zajezena, ne opazimo.
Na spodnjem toku reke Mure, v Sloveniji, na Hrvaškem in na Madžarskem, še vedno ni hidroelektrarn, z izjemo majhne elektrarne v Ceršaku, ki je bila zgrajena za potrebe tamkajšnje tovarne. Načrtuje pa se izgradnja več hidroelektrarn, vse do izliva Mure v reko Dravo (Legrad, Hrvaška).
Leta 2019 je slovenska vlada ustavila vse priprave na spremembe državnega prostorskega načrta, ki bi vključevale načrte za gradnjo hidroelektrarne na reki Muri pri Hrastju-Moti.
Leta 2019 je slovenska vlada ustavila vse priprave na spremembe državnega prostorskega načrta, ki bi vključevale načrte za gradnjo hidroelektrarne na reki Muri pri Hrastju-Moti.
Na Muri in njenem širšem biosfernem območju živi okoli 200 vrst ptic, 600 vrst rastlin, 1200 vrst metuljev, 1200 vrst hroščev, 60 vrst rib, 30 vrst sesalcev, 10 vrst plazilcev, 15 vrst dvoživk, 95 vrst polžev in školjk ter številne druge vrste. Nekatere od teh vrst so tako redke in dragocene, da so zaščitene.
Ilustracija prikazuje veliko senčnico (Umbra krameri), ki je v Sloveniji uvrščena na seznam zavarovanih živalskih vrst. Vzroki za njeno ogroženost so izsuševanja močvirnih predelov, regulacija vodotokov, verjetno pa tudi škropljenje poljedelskih površin.
Reference:
