V prvih letih delovanja je v tovarni delalo okoli 40 moških in 20 žensk iz okoliških slovenskih ter avstrijskih krajev, okoli leta 1930 je bilo zaposlenih okoli 120 ljudi, vsi domačini iz Ceršaka in okolice, v vrhuncu delovanja (v sredini 60. let) pa je imela okoli 400 zaposlenih. Tovarna deluje brez daljših prekinitev od njenega nastanka vse do danes, nekaj zastojev sta povzročila požara leta 1903 in 1908 ter obe svetovni vojni. Med drugo svetovno vojno je tovarna še vedno delovala, vendar je bila večina delovne sile ženskega spola. Tovarniške delavke so po vseh dogodkih sodelovale pri obnovitvenih delih in hitro postavile tovarno na noge.
Proizvodnja kartona se je močno povečala med leti 1945 (220 ton), 1950 (2200 ton) in 1970 (12.000 ton), ko je dosegla vrhunec proizvodnje, pozneje spet drastično pade. Surovine – prvenstveno les – je tovarna pridobivala najprej s Pohorja, pozneje pa tudi iz drugih slovenskih gozdov. Prav tako je po prvi rekonstrukciji tovarne leta 1963, z uvedbo postopka za predelavo starega papirja, mladina zbirala odpadni papir, ki se je v tovarni predelal v lepenko. Druga rekonstrukcija je sledila leta 1972, ki je prinesla popolno avtomatizacijo osnovne proizvodnje lepenke.