Vjosa - Selenicë
Dolvodno od vasi Kuta tok Vjose poveča svoje meandriranje, medtem ko se njen padec zmanjša. V spodnjem delu srednjega toka v bližini majhnega rudarskega kraja Selenica ter vasi Armen in Mesarak je zaradi velike količine prenosa sedimentov značilna sorazmeroma visoka stopnja erozije bregov.
Dolvodno od vasi Kuta tok Vjose poveča svoje meandriranje, medtem ko se njen padec zmanjša. V spodnjem delu srednjega toka v bližini majhnega rudarskega kraja Selenica ter vasi Armen in Mesarak je zaradi velike količine prenosa sedimentov značilna sorazmeroma visoka stopnja erozije bregov.
Selenica je poznana po naravnem nahajališču bitumna, ki sega že v antične čase. Nahajališče, ki se nahaja skoraj neposredno na bregu reke Vjose, je bilo od leta 1871 pa vse do 1922 v lasti francoskih podjetnikov. Pozneje je lastništvo nahajališča bitumna prešlo v upravljanje italijanskega podjetja. Tedaj so s seleniškim bitumnom, ki je edinstven v svoji kategoriji v Evropi, tlakovali ulice ter trge v Parizu in Milanu.
V času komunističnega režima je nahajališče bitumna prešlo v last države.
V komunizmu se je proizvodnja bitumna naglo povečala in vzporedno z njo se je povečalo tudi število zaposlenih. Vsled temu je komunistična partija odredila izgradnjo stanovanjskih blokov v Selenici, kar je vplivalo na rast števila prebivalcev. Zaradi bližine nahajališča in rafinerije bitumna je komunistično vodstvo odredilo pogozdovanje, z namenom da bi ublažili erozijo rečnih bregov.
Because of the proximity of the river banks to the bitumen mine and refinery, the communist leadership ordered their reforestation to mitigate erosion.
A po padcu režima leta 1991 so zaradi politične, socialne in ekonomske krize v državi okoliški prebivalci ali manjša lokalna podjetja posekala številna drevesa (platane, topoli in akacije) ter jih uporabili za kurjavo ali pa za malo prodajo na albanskem trgu.
Zaradi sečnje se je povečala stopnja obrežne erozije, kar dandanes tudi opazijo domačini, ki skoraj povsem natančno označijo lokacije, kjer se je rečno okolje spremenilo zaradi krčenja gozdov in posledične erozije bregov ter premika rečnega toka.
Od leta 2001 je nahajališče in predelavo bitumna prevzela hčerinska družba Selenica Bitumen, ki je v lasti francoske skupine KLP Mines. Zaradi tehnologizacije procesa rafinacije bitumna se je število zaposlenih v obratu občutno zmanjšalo, kar je vplivalo na množična izseljevanja in upad števila prebivalcev. Kraj danes šteje približno 2235 prebivalcev (popis iz leta 2011). Z novo vladno reformo leta 2015 je Selenica pridobila status občine, v kateri prevladuje aromunska etnična manjšina.
Za Selenico se Vjosi pridruži pritok Sušice. Južneje, proti vasem Novosel in Mifol, se njen naklon in razvodnice zmanjšajo in rečna struga se razširi.
V spodnjem delu porečja, severno od lagune Narta, se Vjosa postopoma izlije v Jadransko morje.
