Mura - Hidrološke transformacije

Prvi hidrotehnični ukrepi na reki Muri so bili izvedeni že pred 210 leti, ko so na odseku Cven–Razkrižje z jarkom presekali meander. Zaradi številnih regulacij v zadnjem stoletju in pol (1870–2020) je reka predvsem na izpostavljenih odsekih z višjim naklonom poglabljala svojo glavno strugo in zniževala gladino podzemne vode na območju rečnih rokavov. Obenem pa so se na rokavih začela pojavljati mokrišča, ki so se postopno začela izsuševati. Medtem se je človekova dejavnost na območju ob Muri močno povečala s procesi melioracije in komasacije zemljišč, da bi povečali dobiček iz obdelovalnih površin na račun nekdanjega rečnega okolja. Največje spremembe so opazne na ravnici Apače, kjer je najstarejša dolgoročna regulacija potekala pred več kot 130 leti. Regulacija je na tem območju pri Črncih zožila rečno območje za 15-krat (s 1200 metrov na približno 80 metrov), pri Obrajni pa za 9,5-krat (s 1900 metrov na 200 metrov). Razdalje se razlikujejo glede na širino rečne struge in položaj glavnih rokavov.

Regulacija ni le povečala horizontalnega površinskega izsuševanja in denudacije, ampak je bistveno spremenila tudi režim nihanja podtalnice in s tem spremenila kakovost, količino in pretok podtalnice. Bolj prizadeta je bila prleška stran kot prekmurska. Nihanje gladine podtalnice je prej blažilo razlivanje vode v rečne rokave, kanale in poplavna območja, regulacije pa so radikalno pospešile hitrost vode, ki je naenkrat enako višinsko razliko premagala na krajši razdalji. Na sliki so naravni izviri termalne in mineralne vode Petanjci na območju prelomov in razpok med geološkimi plastmi (tako imenovano območje šumenja in brbotanja), kjer je rečna struga že precej pod brežino.

Poglabljanje struge je posledica regulacij toka reke Mure, ki so povzročile višjo hitrost vode v reki in vzpostavitev mnogoterih hidroelektrarn v Avstriji, ki so okrepile visoke in nizke pretoke ter s tem povečale ekstremne vrednosti. Tako se rečna struga po vstopu Mure v Ravensko ravnino poglablja zaradi dveh glavnih erozijskih procesov: okrepitev osrednjega toka reke in erozije materiala v strugi. Pospeševanje hitrosti vode in pretokov nadalje povzroči hitrejši vstop vode v spodnji tok na nižjem naklonu, zaradi česar se povečata akumulacija vode in transportiranega materiala. Posledice erozije rečnih bregov in poglabljanja rečne struge so vidne s prostim očesom in jih občutijo tudi brodarji na Muri. Na primer, Brod na Muri pri Krogu je že precej pod dostopno rampo.

Na podlagi sprememb hitrosti in pretoka vode se erodirani material kopiči v nereguliranem delu, spodnjem mejnem odseku Mure, pod notranjimi bregovi meandrov. Tega ne nadomešča več sveže erodirani material iz zgornjega toka v Avstriji, kjer ga zadržujejo jezovi približno tridesetih delujočih hidroelektrarn. Nedavno nanošeni prod v spodnjem toku je torej material, ki ga je reka prinesla zaradi posledic nižanja rečne struge in izpodjedanja njene struge. Mesta akumulacije so se premaknila za približno 70 km navzdol po toku, medtem ko se nekdaj utrjeni bregovi (büjri) zaradi poglabljanja izgubljajo. Büjranje je prekmurski izraz za vkopavanje rečne struge v nasipe, büjraši pa so bili utrjevalci bregov. Danes je utrjevanje bregov problematično, številni nasipi, zlasti v spodnjem toku Mure, pa niso redno vzdrževani.

V naslednjem kratkem filmu Viktor Bogdan opisuje, kako je bila videti pokrajina v okolici Hotize, ko ta del Mure še ni bil reguliran. Pojasnjuje, kakšne so po njegovem mnenju posledice regulacije Mure. Igrivo omeni, da zaradi posledic regulacij in posledično hitrejšega toka »Mura liže svojo strugo«, s tem njena struga postaja globlja, gladina podtalnice se znižuje in zato v zadnjem času ni bilo zaznati večjih poplav (tudi zaradi posledic podnebnih sprememb in intenzivne kmetijske rabe vode).

Propadanje utrjenih bregov zaradi nizkega vodostaja ogroža obrambne nasipe, ki preprečujejo prelivanje reke v stare struge. Büjri so vseeno prisostvovali k manjšanju ravni podtalnice. Na sliki je Murometer – izkopana jama, ki so jo uporabljali za opazovanje nihanja podtalnice.

Z regulacijami rečne struge so se povečale kmetijske površine, saj so nasipi preprečevali poplavljanje, čeprav se ti ne vzdržujejo redno. Med poplavami septembra 2014, ko je Mura močno poplavljala, nasipi marsikje niso vzdržali, čeprav je reka poplavljala večinoma zunaj protipoplavnih nasipov. Takrat so izmerili rekorden pretok na reki Muri doslej, ki je na merilni postaji Gornja Radgona dosegel 1327 m3/s.

Poplave niso povzročile le visokega vodostaja Mure, temveč so dvignile tudi raven podtalnice, tako da ta ni mogla vsrkati odvečne vode iz Mure, kar je obseg poplav le še poslabšalo. Poplave so segale vse do Mostja na madžarski meji.

V Avstriji je hidrotehniško podjetje na več mestih namerno porušilo utrjene bregove in tako reko spet razširilo v stare rokave in kanale. Njihov cilj je poskusiti zmanjšati hitrost reke in omogočiti, da se voda razlije zunaj utrjenih bregov ter vrne del erodiranega proda v rečno strugo. Dolgoročno ta pristop ne bo zadostoval, saj je potreben neoviran in stalen dotok proda, da se zaustavi poglabljanje. Da bi to dosegli, je potrebna rekonstrukcija ograjnih jezov vzdolž celotnega zgornjega toka reke Mure, da bi se tako zagotovilo zadosten prehod proda skozi jezove. Na slovenski strani je bil izveden en tak ukrep pri Segovcih na Apaškem polju, vendar ni jasno, ali je prispeval direktno k zmanjšanju poglabljanja ali ne.

Glavni vzrok za geomorfološke spremembe v zadnjih 150 letih je človekova dejavnost. Pomembna prelomnica na področju energetske rabe reke in njenih pritokov je obdobje inovativne gradnje rečnih mlinov, zlasti za potrebe žagarstva in mletja žita (1820–1850). Na njihovo poznejše ukinjanje je vplivala tudi regulacija, ne le elektrifikacija in modernizacija proizvodnje.

Meritve v obdobju 1974–2012 potrjujejo zaznano vidno poglabljanje reke Mure. Podrobnejša analiza je pokazala, da je poglabljanje najintenzivnejše na območju zgornjega mejnega dela Mure. Na notranjem odseku poteka Mure skozi Slovenijo se poglabljanje zmanjšuje, medtem ko je na spodnjem mejnem odseku opazno kopičenje in dolgoročno povečevanje sprememb na prodnatih območjih, kar je v popolni korelaciji z odsekom regulirane struge.

Poglabljanje se nadaljuje: po zadnjih ocenah se je nivo reke Mure znižal od 1,2 m pri Črncih do 2 m pri Cmureku in Ceršaku. Ponekod je nad matično granitno kamnino ostalo le še 20 cm rečne struge, kar pomeni, da bodo v prihodnosti prekinjene selitvene poti rib in drugega rečnega življenja. To pa bi lahko imelo širše negativne okoljske posledice. Ključna napaka pri poseganju v tok reke Mure je bila storjena v drugi fazi regulacije (srednja Mura), ki je v zadnjih 50 letih drastično pospešila poglabljanje. Pred tem niso bile opravljene nobene meritve poglabljanja, zato se je zdelo, da regulacija mejnega odseka poteka urejeno. Vendar se je zaradi »skrajšanja« toka reke Mure v dolžini 4 km na tem mejnem odseku z Avstrijo izrazito povečal naklon pobočja (za 1,28 m na km).

Poglabljanje se je okrepilo po začetku gradenj hidrocentral na avstrijskem delu Mure, pospešila pa ga je regulacija Notranje Mure med Petanjci in Gibino.

Poleg poglabljanja rečnega dna zaradi erozije se znižuje tudi gladina vode. To je razvidno iz časovnega niza hidroloških podatkov z merilnih postaj.