Mura - Ceršak
Ceršak je obmejno naselje na severu Slovenije. Leži na južnem pobočju reke Mure. Naselje se pogovorno imenuje tudi “Cirbek”, kar izhaja iz nemškega imena za Ceršak – Zierberg, saj leži na hribu. Ceršak naj bi izhajalo iz hrasta, ki je bil včasih na tem območju široko prisoten, in so ga Slovani imenovali “cer”.
Ceršak je obmejno naselje na severu Slovenije. Leži na južnem pobočju reke Mure. Naselje se pogovorno imenuje tudi “Cirbek”, kar izhaja iz nemškega imena za Ceršak – Zierberg, saj leži na hribu. Ime Ceršak naj bi etimološko izhajalo iz hrasta, ki je bil včasih na tem območju široko prisoten, in so ga Slovani imenovali “cer”.
TOVARNA LEPENKE CERŠAK
Na življenje zaselka in njegov razvoj je ključno vplivala tovarna lepenke, ki je bila zgrajena pred 135 leti. S svojim vplivom na vseh področjih življenja je bila ceršaška tovarna gonilna sila kraja, zato so ji tudi pravili “srce Ceršaka”.
Tovarna je nastala leta 1888 iz predhodnega preprostega mlina, h kateremu je spadal tudi brod čez Muro.
Na življenje zaselka in njegov razvoj je ključno vplivala tovarna lepenke, ki je bila zgrajena pred 135 leti. S svojim vplivom na vseh področjih življenja je bila ceršaška tovarna gonilna sila kraja, zato so ji tudi pravili “srce Ceršaka”. Tovarna je nastala leta 1888 iz predhodnega preprostega mlina, h kateremu je spadal tudi brod čez Muro.
V prvih letih delovanja je v tovarni delalo okoli 40 moških in 20 žensk iz okoliških slovenskih ter avstrijskih krajev, okoli leta 1930 je bilo zaposlenih okoli 120 ljudi, vsi domačini iz Ceršaka in okolice, v vrhuncu delovanja (v sredini 60. let) pa je imela okoli 400 zaposlenih. Tovarna deluje brez daljših prekinitev od njenega nastanka vse do danes, nekaj zastojev sta povzročila požara leta 1903 in 1908 ter obe svetovni vojni. Med drugo svetovno vojno je tovarna še vedno delovala, vendar je bila večina delovne sile ženskega spola. Tovarniške delavke so po vseh dogodkih sodelovale pri obnovitvenih delih in hitro postavile tovarno na noge.
Proizvodnja kartona se je močno povečala med leti 1945 (220 ton), 1950 (2200 ton) in 1970 (12.000 ton), ko je dosegla vrhunec proizvodnje, pozneje spet drastično pade. Surovine – prvenstveno les – je tovarna pridobivala najprej s Pohorja, pozneje pa tudi iz drugih slovenskih gozdov. Prav tako je po prvi rekonstrukciji tovarne leta 1963, z uvedbo postopka za predelavo starega papirja, mladina zbirala odpadni papir, ki se je v tovarni predelal v lepenko. Druga rekonstrukcija je sledila leta 1972, ki je prinesla popolno avtomatizacijo osnovne proizvodnje lepenke.
Leta 1949 so tovarno zaradi lege ob državni meji na Muri, zastarelosti in izrabljenosti strojev hotele oblasti ukiniti (ceršaško in sladkogorsko tovarno), a jim to zaradi ravno sprejetega zakona o delavskem samoupravljanju (katerega slogan je bil Tovarne delavcem!) ni uspelo. Tovarna je tako leta 1950 prešla v roke delavcev, ki so v prihodnjih letih stroje popravili, obnovili in na novo zgradili prostore.
Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je upravljanje tovarne prevzela ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije), sredi devetdesetih let pa se je proizvodnja kartona zaradi menjave oblasti počasi začela ustavljati. Predvsem so bili stari proizvodni stroji že dotrajani in večje prenove tovarne pozneje niso izvedli. Del tovarne sicer deluje še danes, a spada od leta 2000 naprej pod tovarno Paloma iz Sladkega Vrha.
Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je upravljanje tovarne prevzela ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije), sredi devetdesetih let pa se je proizvodnja kartona zaradi menjave oblasti počasi začela ustavljati. Predvsem so bili stari proizvodni stroji že dotrajani in večje prenove tovarne pozneje niso izvedli. Del tovarne sicer deluje še danes, a spada od leta 2000 naprej pod tovarno Paloma iz Sladkega Vrha.
HIDROELEKTRARNA v Ceršaku
Mala hidroelektrarna Ceršak je edina hidroelektrarna na reki Muri v Sloveniji in se nahaja na kanalu Mure ob tovarni kartona, ki za potrebe te tovarne deluje že od leta 1890. Takrat je bil na eno od vodnih turbin priključen dinamo z močjo 10,2 kW, ki je zagotavljal dovolj električne energije za razsvetljavo tovarne. Ceršak je tako postal peti kraj v Sloveniji, ki je imel električno razsvetljavo.
Mala hidroelektrarna Ceršak je edina hidroelektrarna na reki Muri v Sloveniji in se nahaja na kanalu Mure ob tovarni kartona, ki za potrebe te tovarne deluje že od leta 1890. Takrat je bil na eno od vodnih turbin priključen dinamo z močjo 10,2 kW, ki je zagotavljal dovolj električne energije za razsvetljavo tovarne. Ceršak je tako postal peti kraj v Sloveniji, ki je imel električno razsvetljavo.
Med letoma 1931 in 1932 so zgradili jez čez Muro (Opov) in podaljšala se je struga dovodnega kanala. S tem se je zagotovil reden vtok vode v strugo kanala (28 m3 na sekundo) in tako se je zagotovilo dovolj vode za pogon agregatov, ki so napajali elektromotorje lepenčnih strojev. V tem času se je prenovila turbinska zgradba tovarne, kjer naj bi se leta 1936 začelo proizvajati izključno električno energijo. Jez je bil v času druge svetovne vojne močno poškodovan zaradi sabotaž umikajočih se nemških čet, vendar so s pomočjo brigad in požrtvovalnosti delavskega kolektiva tovarne jez kmalu po vojni obnovili. Hidroelektrarna je bila nadgrajena tudi leta 1955, ko je tovarna z novo turbinsko zgradbo (na sliki) rešila problem pogonske moči.
Obnovljen jez je v takšni podobi brez resnejših posegov zdržal do druge polovice 90. let, ko je leta 1999 Mura spodjedla temelje in povzročila zrušitev osrednjega dela jezu. Tedanje vodstvo tovarne se je odločilo, da jez preprosto popravijo tako, da ustvarijo »jez« iz skal in peska, most za posluževanje z zapornicami pa porušijo.
Od leta 2005 dalje elektrarno upravlja družba Dravske elektrarne Maribor, ki je elektrarno temeljito sanirala. Njena letna proizvodnja je danes 4,74 GWh.
Od leta 2005 dalje elektrarno upravlja družba Dravske elektrarne Maribor, ki je elektrarno temeljito sanirala. Njena letna proizvodnja je danes 4,74 GWh.
ZGODOVINA CERŠAKA
Tudi ob propadu fevdalizma leta 1848 je še vedno veliko Slovencev živelo onkraj Mure, o čemer pričajo slovenska krajevna imena, ki so danes v Avstriji. Ker na Muri ni bilo meje, so ljudje živeli v neprekinjenih gospodarskih, družbenih in drugih stikih ter so stkali nešteto družinskih vezi. O tem še danes pričajo številni slovenski priimki v Avstriji in nemški priimki pri nas.
Leta 1919 se postavi po Muri začasna državna meja (demarkacijska črta) med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nemško Avstrijo ter nastane predvsem v smislu trgovanja velika sprememba, na katero se je prebivalstvo le polagoma navadilo (ob meji je organizirana redna obmejna stražarska služba in tihotapstvo). Z nastankom meje na Muri ni bil odrezan le Ceršak, ampak tudi kraji vse do Gornje Radgone.
Večina prebivalcev Ceršaka in okolice je od nekdaj živela od obdelovanja zemlje. Pridelovali so rastline, ki jih danes ne gojijo več, kot npr. lan, konopljo, žito, proso, ajdo, mak. Kruh so pekli doma in mnogi kmeti so imeli ob potoku, ki se izliva v Muro blizu tovarne, svoje lastne preproste mline (ta del Ceršaka se imenuje Mlinišče). Drugače je bilo v okolici veliko viničarjev, kmetski proletariat brez lastnega doma in zemlje, ki so skrbeli za vinograde meščanov v okolici Ceršaka. Na splošno je bil viničarski stan zapostavljen in boren stan po socialnem položaju in vlogi, ki jo je imel v družbi. Pravzaprav pa je bil viničar tisti, ki je s svojim težaškim delom ustvarjal bogastvo in lepoto Slovenskih goric. S postavitvijo obeh tovarn ob koncu prejšnjega stoletja se je njihov socialni stan izboljšal.
Tovarna je na splošno infrastrukturno zelo pripomogla k modernizaciji Ceršaka, tako finančno kot z udarniškim delom delavcev in prebivalcev kraja. Pomagala je pri elektrifikaciji Ceršaka, preskrbi z vodo z gradnjo vodovoda, grajenjem cest, hiš in stanovanjskih blokov, šole in kulturnih objektov. Tako je bila na primer leta 1964 asfaltirana cesta od Sladkogorske tovarne do Šentilja, ki sta jo financirali in dejansko izvedli predvsem obe tovarni, leta 1958 je tovarniški kolektiv podprl obnovo stare šulfernajske (nemške) šole ter jo na lastne stroške opremil in usposobil, leta 1973 so ob rasti števila prebivalcev s finančno pomočjo občine in tovarne v Ceršaku zgradili vrtec. Predvsem v sedemdesetih in osemdesetih letih je majhen zaselek v bližini tovarne zrasel v stanovanjsko naselje za njene delavce. Danes v Ceršaku živi okoli 800 prebivalcev.
Naslednji kratki etnografski film je zgodba o prepletenosti in povezanosti ljudi z reko Muro. Pripoveduje jo Marija Dajčman, danes 86-letnica, ki že od konca petdesetih let prejšnjega stoletja živi na Novinah (nekoč del Ceršaka, danes del Šentilja). Govori o svojih izkušnjah in spominih na življenje blizu reke Mure.
Veliko prebivalcev v okolici Mure se spominja motne barve in predvsem slabega vonja Mure v preteklosti, ki je bil prisoten zaradi odlaganja odpadnih materialov vanjo v industrijah gor vodno, predvsem v Avstriji tik pred mejo. Z leti se je vonj Mure spremenil, danes ji domačini rečejo, da je postala celo smaragdna. Se pa prebivalci Ceršaka ponovno srečujejo s smradom, a tokrat ta prihaja iz Kompostarne Kogal v Ceršaku, ki predeluje biološke odpadke in leži na otoku na Muri. Obstaja močna lokalna civilna iniciativa, ki zahteva zaprtje kompostarne (oziroma muharne, kot ji rečejo lokalno prebivalci) zaradi nevzdržnega smradu in insektov, ter vrsto drugih negativnih posledic na vire pitne vode in ekološko stanje same reke Mure.
Največja kompostarna v Sloveniji z več kot 100.000 ton odpadkov leži na okoljsko izjemno občutljivem območju, le nekaj metrov od obrežja kanala reke Mure. Umeščena je v varovano biosferno območje ob Muri, ki spada med območja Nature 2000, kar pa pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja s strani oblasti ni bilo upoštevano. Tako prisotnost kompostarne predstavlja grožnjo pitni vodi prebivalcev ob reki Muri.
Viri:
– Šeško, Anton. 1974. »1888-1973. Petinosemdeset let tovarne lepenke Ceršak« Izdala: Tovarna lesovine in lepenke Ceršak, ob 85-letnici tovarne, ZGP Pomurski Tisk
– Marija Dajčman, osebni intervju
– Facebook skupina “Ceršak-Cirberg“
– Glasilo občine Šentilj
– Dravske elektrarne
– Civilna iniciativa proti kompostarni v Ceršaku
