O projektu

REČNA OKOLJA zemljevidijo in portretirajo mnogotere preplete med človeškimi (ljudje) in nečloveškimi (reka, živali, rastline) procesi in z njimi povezanimi posegi. Raziskujejo, kako ti procesi in posegi spreminjajo porečje rek Mure in Vjose ter kako tovrstne spremembe kot tudi stalnice vplivajo na življenje ljudi ob omenjenih rekah. V zadnjih desetletjih, sledeč  t. i. zlati mrzlici na rekah jugovzhodne Evrope ali Balkana, številne transnacionalne korporacije v sodelovanju z lokalnimi politikami načrtujejo graditev okoli 3000 hidroelektrarn, med katerimi je vsaj 10 načrtovanih na reki Muri, 40 pa na reki Vjosi. Po desetletju predanega dela in prizadevanja lokalnih prebivalcev, albanskih nevladnih organizacij (NGO) EcoAlbania in drugih mednarodnih nevladnih organizacij (RiverWatch, Euronatur in Balkan River Defence), je bil dne 13. junija 2022, da bi zavarovali Vjoso pred zgoraj omenjenimi infrastrukturnimi posegi, podpisan memorandum med Ministrstvom za turizem in okolje Albanije in Patagonijo, podjetjem z opremo za aktivnosti na prostem. S tem se je albanska vlada obvezala, da bo reko Vjoso razglasila za nacionalni park Albanije.

Kljub temu je zaradi vse večje globalne energetske in ekonomske krize še vedno v načrtu izgradnja številnih hidrocentral širom jugovzhodne Evrope. Številni okoljevarstveniki, aktivisti in raziskovalci (npr. Save the Blue Heart of Europe) opozarjajo na dolgotrajne posledice, kot so sprememba rečne morfologije, biodiverzitete, razmestitev lokalnega prebivalstva, ki jih bodo povzročili tovrstni infrastrukturni posegi. 

S kombinacijo analiz daljinskega zaznavanja, antropološke in geografske raziskave REČNA OKOLJA pomagajo razumeti, kako lahko infrastrukturni in drugi posegi na doslej sorazmerno zajezeni reki Muri spremenijo rečno okolje na trenutno še nezajezenih ali pa delno zajezenih rekah v jugovzhodni Evropi.

Avtorske pravice

Zasnova razstave: Urša Kanjir, Nataša Gregorič Bon, Liza Stančič

Avtorji besedil: Nataša Gregorič Bon, Urša Kanjir, Liza Stančič, Damir Josipovič

Ilustracije in svetovanje pri oblikovanju: Natalija Kraševec

Tehnična implementacija: Luka Ivartnik

Lektoriranje: Marie-Luise Kartunen, Barbara Pavčnik

Prevod v albanščino: Armanda Kodra Hysa, Blerina Tahiraj

Kratki filmi Mura: Simona Kuntarič Zupanc, Urša Kanjir, Liza Stančič, Damir Josipovič
Kratki filmi Vjosa: Simona Kuntarič Zupanc, Nataša Gregorič Bon
Fotografije: Liza Stančič, Nataša Gregorič Bon, Urša Kanjir, Damir Josipovič, Aleksander Marinšek, Mitja Skudnik, Simona Kuntarič Zupanc, Alenka Janko Spreizer, EcoAlbania, Adrian Guri, Christopher Hauer
 
Iskrena hvala prebivalcem doline Vjose, predvsem Permeta, Qesarata, Ilirasa, Kute, Selenice in Armena (v Albaniji) ter prebivalcem krajev ob Muri, predvsem Hotize in Ceršaka (še posebej babici Marici), ki so z nami delili svoj čas, izkušnje in zgodbe o rekah. Hvala tudi sodelavcem na Inštitutu za antropološke in prostorske študije za dolgoletno podporo na naši poti iskanja in srečevanja dveh različnih metodologij in disciplin, kot sta antropologija in daljinsko zaznavanje. Iskrena hvala nevladnimi organizacijam EcoAlbania, RiverWatch, Balkan River Defence in Moja Mura za nasvete in podporo tekom različnih faz snovanja in postavljanja te razstave. Zahvale tudi Nataši Rogelja Caf in Martini Bofulin, Inštitut za Slovensko izseljenstvo in migracije, ZRC SAZU, za pomoč in nasvete glede snovanja in oblikovanja danih spletnih strani. Hvala Primožu Gašperiču z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU za pomoč pri zgodovinskih zemljevidih. Hvala Anji Serec Hodžar in drugim kolegom z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, ki so nas seznanili z ljudsko glasbo na območju Mure, ter Grupi Poni za prispevek njihove pesmi na območju Vjose. Hvala Alenki Janko Spreizer za fotografije skupnega terenskega obiska delte Vjose. Hvala ESA in ARRS za finančno podporo v okviru projektov ESA 4000130071/20/I-DT, ARRS J6-1803, ARRS P6-0079. 
 
Inštitut za antropološke in prostorske študije, ZRC SAZU, Ljubljana, 2022