Vjosa - Izvir
Porečje reke Vjose
Vjosa izvira kot reka Aoos na nadmorski višini 1235 metrov v bližini vasi Chrysovitsa na planoti Piges-Aoos v severni Grčiji.
Njena struga se vije v severozahodni smeri, po razmeroma goratem terenu in gozdnatih pobočjih severnega gorovja Pindos,
Njena struga se vije v severozahodni smeri, po razmeroma goratem terenu in gozdnatih pobočjih severnega gorovja Pindos,
kjer po 80 kilometrih prečka mestece Konica in grško-albansko mejo.
Čeprav večina rečnega toka teče prek nacionalnega parka, ki je znan po svoji edinstveni geologiji, geomorfologiji in biohabitatu, je reka na samem izviru zamejena z doslej edino hidroelektrarno (z zmogljivostjo 210 MW), zgrajeno med letoma 1985 in 1990.
Zaradi izgradnje hidroelektrarne je nastalo 9 km2 veliko tehnično jezero, ki pokriva velik del planote Piges-Aoos.
Vendar kljub omenjenemu posegu v reko in njeno krajino prav na njenem izviru njen prispevek k dovodu električne energije v zadnjih štirih letih pokriva le okoli 0,25 % celotne proizvodnje električne energije v državi (Katsulakos et al. 2019). Čez leta je zajezitev reke s hidrocentralo vplivala na postopni upad hitrosti toka reke, njeno oksigenacijo in ne nazadnje tudi na rast njene temperature.
kjer je obdan s širnimi gorskimi travniki in gozdovi črnega bora ter bukve. Območje je poznano po pohodništvu, ribolovu, ježi in drugih športnih aktivnostih.
Planota Pigos-Aoos pa je zgolj navidezno mirno območje, ki se v grškem turizmu predstavlja kot potencialna lokacija za razvoj t. i. hidro-turizma. Na planjavah se širijo polja krompirja, kjer lokalno kmetijsko podjetje na 1100 metrih nadmorske višine goji krompir.
Poleg omenjenega pa je to gozdnato območje ekonomsko obetavno tudi za številna podjetja z lesno industrijo, ki skupaj s podjetjem za gojenje krompirja planoto Piges-Aoos spreminjajo v t. i. plantažno ekonomijo, ki postopoma izpodriva lokalni ekosistem.
Poleg omenjenega pa je to gozdnato območje ekonomsko obetavno tudi za številna podjetja z lesno industrijo, ki skupaj s podjetjem za gojenje krompirja planoto Piges-Aoos spreminjajo v t. i. plantažno ekonomijo, ki postopoma izpodriva lokalni ekosistem.
A kljub omenjenim posegom na njenem izviru se preostali del povodja Aoos vije prek varovanega območja nacionalnega parka Severni Pindos, ki se ponaša z geološkimi in geomorfološkimi značilnostmi. Severni Pindos ponuja dom več kot 1800 rastlinskim vrstam in številnim živalskim vrstam, kot so sesalci, ptice, plazilci, dvoživke in ribe.
Porečje reke Aoos označujejo trije glavni pritoki: Voidomatis, Arkoudorema in čezmejni pritok Sarantaporo.
Po 80 kilometrih Aoos prečka grško-albansko mejo in na albansko ozemlje priteče kot že oblikovana reka, poznana po imenu Vjosa.
Po 80 kilometrih Aoos prečka grško-albansko mejo in na albansko ozemlje priteče kot že oblikovana reka, poznana po imenu Vjosa.
Vjosa pokriva skoraj 16 % albanskega ozemlja in po 272 kilometrih se izliva v Jadransko morje.
Vjosa pokriva skoraj 16 % albanskega ozemlja in po 272 kilometrih se izliva v Jadransko morje.
Z izjemo hidroelektrarne v zgornjem povodju v Grčiji je Vjosa trenutno ena redkih »še nezajezenih« rek v Evropi, ki se ponaša s prostranimi prodišči. K njenemu hidromorfološkemu značaju pomembno prispevajo njeni glavni pritoki Sarandoporous, Drinos in Sušica.
Omenjeni pritoki prispevajo k visoki stopnji prenosa sedimentov, ki je pomemben kazalec rečne morfologije in ključen za ohranjanje rečne dinamike ter delovanje obalnega in morskega okolja (Constantine et al. 2014; Sovinc 2021).
V osrednjem delu Vjose, pred in po sotočju z Drinosom, je značilen visok prenos sedimentov, zaradi katerih reka oblikuje široka prodišča, ki so ena od širših v Evropi. Ta se razprostirajo v bližini vasi Kuta, katerih širina je približno 2 km.
Omenjeni pritoki prispevajo k visoki stopnji prenosa sedimentov, ki je pomemben kazalec rečne morfologije in ključen za ohranjanje rečne dinamike ter delovanje obalnega in morskega okolja (Constantine et al. 2014; Sovinc 2021).
The gravel bars are rich in vegetation, islands, side arms, oxbows, ponds and riparian forests, which provide breeding grounds for typical bird species.
Rečna krajina Vjose je bivališče številnih redkih vrst, med katerimi je kar 13 globalno ogroženih živalskih vrst in 2 vaskularni rastlini. Okoli 117 vrst je uvrščenih na seznam Bernske konvencije.
Celoten rečni koridor je pomemben za selivke, kot je na primer evropska jegulja Aguilla aguilla.
Vjosa je tudi dom dveh povsem novih vrst. Ena od njih je riba Pelasgus thesproticus (Meulenbroek et al. 2018),
Druga pa je ličinka iz skupine I. tripartita, t.i. Isoperla vjosae (Graf, Pauls, Vitecek 2018).
Vendar ta edinstveni in bogati rečni biotop je bil vrsto let ogrožen zaradi izgradnje hidroelektrarn, ki so še vedno v načrtu na številnih rekah v Albaniji kot tudi drugje v Jugovzhodni Evropi, ki se razteza od Slovenije do Grčije.
V skladu z omenjeno t. i. zlato mrzlico hidroelektrarn na rekah Jugovzhodne Evrope, so transnacionalna podjetja v sodelovanju z lokalnimi politikami skoraj desetletje načrtovale izgradnjo kar 42 hidroelektrarn na reki Vjosi, med katerimi je bilo 34 hidroelektrarn načrtovanih na njenih pritokih, 8 pa na njenem glavnem toku.
Hidroelektrarna v Počemu je v začetni fazi gradnje.
Hidroelektrarna v Počemu pa je v začetni fazi gradnje.
Številni domači in mednarodni znanstveniki, okoljevarstveniki in nevladne organizacije kot na primer EcoAlbania, RiverWatch, Euronatur in Balkan River Defence so več kot desetletje opozarjale na trajne posledice tovrstnih posegov, ki naj bi povzročile preoblikovanje celotnega ekosistema. Tovrstnim pobudam je prisluhnil tudi Svet Evrope. V skladu s tem je leta 2020 albansko ministrstvo za okolje zavrnilo projekt izgradnje obeh hidroelektrarn. Dne 13. junija 2022 sta Ministrstvo za turizem in okolje in Patagonija podpisala sporazum s čimer se je albanska vlada obvezala da bo reko Vjoso razglasila za nacionalni park Albanije.
Številni domači in mednarodni znanstveniki, okoljevarstveniki in nevladne organizacije, kot na primer EcoAlbania, RiverWatch, Euronatur in Balkan River Defence so več kot desetletje opozarjale na trajne posledice tovrstnih posegov, ki naj bi povzročile preoblikovanje celotnega ekosistema. Tovrstnim pobudam je prisluhnil tudi Svet Evrope. V skladu s tem je leta 2020 albansko ministrstvo za okolje zavrnilo projekt izgradnje obeh hidroelektrarn. 13. junija 2022 sta Ministrstvo za turizem in okolje in Patagonija, podjetje z opremo za aktivnosti na prostem, podpisala sporazum s čimer se je albanska vlada obvezala da bo reko Vjoso razglasila za nacionalni park Albanije.
© Adrian Guri
Okoljski aktivisti, nevladne organizacije, raziskovalci in lokalno prebivalstvo so si skoraj desetletje prizadevali za vzpostavitev Vjose kot narodnega parka.
© Adrian Guri
V tem kontekstu REČNA OKOLJA zemljevidijo, portretirajo in razlagajo neštete spremembe in stalnice, ki so oblikovale porečje Vjose v zadnjih štiridesetih letih. REČNA OKOLJA pojasnjujejo, kako različni manjši in večji infrastrukturni ter drugi antropogeni posegi, skupaj z geofizikalnimi dejavniki, spreminjajo reko ter kako prebivalci, ki naseljujejo omenjeno rečno krajino, tovrstne spremembe doživljajo in jih živijo v svojih vsakdanjih življenjih.
Na primeru reke Mure, kjer so številne elektrarne na avstrijski strani te čezmejne reke povzročile izgubo sedimentov in posledično poglabljanje reke na slovenski strani, REČNA OKOLJA (projekt je potekal med leti 2019 in 2021, ko je bila Vjosa ogrožena zaradi načrtov izgradnje hidroelektrarn) napovedujejo, kako bi lahko podobni infrastrukturni posegi na Vjosi še dodatno spremenili njeno rečno krajino.
Viri:
– Constantine, J.A. et al. (2014) Sediment supply as a driver of river meandering and floodplain evolution in the Amazon Basin. Nature Geoscience 7(12), pp. 899–903. doi:10.1038/ngeo2282.
– Graf, W., S. U. Pauls, S. Vitecek. 2018. Isoperla vjosae sp. n., a new species of the Isoperla tripartita group from Albania (Plecoptera: Perlodidae). Zootaxa 4370(2), pp. 171–179. doi.org/10.11646/zootaxa.4370.2.5
– Meulenbroek P., S. Shumka, F. Schiemer. 2018. First reconnaissance of habitat partitioning and fish diversity in the alluvial zone of the river Vjosa, Albania. Acta ZooBot Austria 155, pp. 177–186
– Katsoulakos, N., L. Papada, T. Vrazitouli, G. Palamas. 2019. Study on Renewable Energy Sources in the Aoos basin – beyond hydropower exploitation. Report by Pindos Perivallontiki.
– Sovinc, A. (2021) Protection study of the Vjosa River Valley based on IUCN protected area standards. IUCN, p. 40. Available at: https://portals.iucn.org/library/node/49471 (Accessed: 6 September 2021).
