Vjosa - Hidrološke transformacije
Vjosa je znana po obsežnih prodiščih, ki so lahko široka več kilometrov. Prodišča so območja odlaganja plavin v rekah. Ko se na območju z zmanjšano nosilno kapaciteto vode nabere dovolj materiala, se plavine začnejo nalagati nad rečno gladino in oblikujejo geomorfološke oblike, ki jih imenujemo prodišča.
Prodišča lahko preraste vegetacija in jih s tem stabilizira. V nadaljevanju pa se osredotočamo na bolj dinamična gola prodišča. Njihova velikost in oblika se spreminjata po dogodkih z visokim vodostajem in pretoki.
Prodišča lahko preraste vegetacija in jih s tem stabilizira ali pa so gola in s tem bolj dinamična. Na reki Vjosi se v večji meri osredinjamo na bolj dinamična gola prodišča, katerih velikost in oblika se spreminjata glede na dogodke z visokim vodostajem (npr. padavine) in pretoke.
Zaradi njihove dinamičnosti in odzivnosti na zunanje dogodke so prodišča pokazatelj sprememb v rečnih okoljih. Poleg tega igrajo vlogo pri številnih ekoloških funkcijah in zagotavljajo habitat za širok nabor rastlin in živali.
Zaradi njihove dinamičnosti in odzivnosti na zunanje dogodke so prodišča pokazatelj sprememb v rečnih okoljih. Poleg tega igrajo vlogo pri številnih ekoloških funkcijah in zagotavljajo habitat za širok nabor rastlin in živali.
Prodišča so pomembna za filtracijo vode, dotok vode v podtalnico, zmanjšanje erozije rečnih bregov in omogočanje dostopnosti do reke. Glavni procesi, ki ogrožajo obstoj prodišč, so industrijski odvzem materiala in prekinitev donosa plavin zaradi jezov na reki.
Prodišča so pomembna za filtracijo vode, dotok vode v podtalnico, zmanjšanje erozije rečnih bregov in omogočanje dostopnosti do reke. Glavni procesi, ki ogrožajo obstoj prodišč, so industrijski odvzem materiala in prekinitev donosa plavin zaradi jezov na reki.
Pri prodiščih na Vjosi gre za zelo posebne oblike širšega pomena. Načrtovane hidroelektrarne bi jih lahko popolnoma spremenile.
Prodišča reke Vjose so zelo posebne oblike, ki imajo širši pomen za rečno krajino. Kakršnikoli večji infrastrukturni posegi (npr. gradnja hidroelektrarn, ki so bile v načrtu zadnjih deset let in v letu 2022 s podpisom sporazuma ustavljenje) bi jih lahko popolnoma spremenili.
Za ohranitev ekosistemov, kot so prodišča, je pomebno spremljanje. Slednje se pogosto izvaja preko terenskega kartiranja, ki je časovno obsežno in na oddaljenih, nedostopnih območjih težko izvedljivo. Zato smo se v dani raziskavi prodišča spremljali s tehnikami daljinskega zaznavanja in analizo satelitskih posnetkov, ki so bolj prilagodljivi tovrstnim zahtevam.
Rezultate na podlagi satelitskih posnetkov smo za validacijo primerjali s podatki hidroloških merilnih postaj. Na Vjosi smo opazili zelo visoko ujemanje med obsegom vodnih površin, zaznanih na satelitskih posnetkih, in vodostajem, izmerjenem na merilni postaji Dorez.
