Vjosa - Kutë
Dolvodno od Ilirasa in Qesarata se porečje Vjose zoži in v vasi Kalivač nadaljuje svojo pot skozi sotesko. Na tem mestu od leta 1997 gradijo hidroelektrarno (HE).
Leta 2017 je upravno sodišče glede na pobudo številnih nevladnih organizacij (EcoAlbania, RiverWatch, Euronatur in kampanja Modro srce Evrope) in Evropske komisije po ponovni presoji vpliva gradnje HE na rečno okolje to ustavilo.
Leta 2017 je upravno sodišče glede na pobudo številnih nevladnih organizacij (EcoAlbania, RiverWatch, Euronatur in kampanja Modro srce Evrope) in Evropske komisije po ponovni presoji vpliva gradnje HE na rečno okolje to ustavilo.
© EcoAlbania
Gradnja HE v Kalivaču je v načrtu že od leta 1997, ko je albanska vlada odobrila koncesijo italijanskemu podjetju Becchetti Group, ki se je pozneje leta 2017 zaradi likvidacije podjetja umaknil iz projekta. Oktobra 2017 je ministrstvo za energijo in industrijo odobrilo novo koncesijo albansko-turškima podjetjema Fusha d.o.o. in Ayen Enerji.
Gradnja HE
v Kalivaču je v načrtu že od leta 1997, ko je albanska vlada odobrila koncesijo
italijanskemu podjetju Becchetti Group, ki se je pozneje leta 2017 zaradi
likvidacije podjetja umaknil iz projekta. Oktobra 2017 je ministrstvo za
energijo in industrijo odobrilo novo koncesijo albansko-turškima podjetjema
Fusha d.o.o. in Ayen Enerji.
Podobni načrti so predvideni tudi v bližini vasi Počem, kjer se tok Vjose ponovno zoži v soteski. Leta 2016 je albanska vlada odobrila koncesijo turški korporaciji (Kovlu Energji, Ayen Enerji in Cinar San), ki načrtuje izgradnjo druge največje HE na Vjosi.
Podobni načrti so predvideni tudi v bližini vasi Počem, kjer se tok Vjose ponovno zoži v soteski. Leta 2016 je albanska vlada odobrila koncesijo turški korporaciji (Kovlu Energji, Ayen Enerji in Cinar San), ki načrtuje izgradnjo druge največje HE na Vjosi.
© Christopher Hauer.
V okviru projekta naj bi zgradili približno 30 m visok in 200 m širok jez z močjo 102,2 MW. V primeru izgradnje HE bi nastal 24 km2 velik rezervoar, ki bi poplavil približno 2000 ha kmetijskih zemljišč v vasi Kuta in drugih vaseh v občinah Mallakastra ter Selenica. Podobno kot HE v Kalivaču je upravno sodišče leta 2017 ustavilo tudi načrt izgradnje HE v Počemu.
V primeru izgradnje HE Počem bodo kmetijska polja v vasi Kuta poplavljena z vodo rezervoarja. Vas se nahaja v osrednjem delu porečja Vjose in je poznano po prostranih prodiščih, ki jih oblikuje razvejana reka. Prav na območju Kute so Vjosina prodišča najširša in se raztezajo kar 2 kilometra v širino in so poznana kot eden od lepših rečnih ekosistemov na balkanskem polotoku (Sovinc 2021).
V primeru izgradnje HE Počem bi bila kmetijska polja v vasi Kuta poplavljena z vodo rezervoarja. Vas se nahaja v osrednjem delu porečja Vjose in je poznano po prostranih prodiščih, ki jih oblikuje razvejana reka. Prav na območju Kute so Vjosina prodišča najširša in se raztezajo kar 2 kilometra v širino in slovijo kot eden od lepših rečnih ekosistemov na balkanskem polotoku (Sovinc 2021).
Široka in odprta prodišča so dom številnim redkim in/ali ogroženim vrstam, kot je na primer redek hrošč Cicindela monticola albanica (Paill, Gunczy in Hristovski 2018).
Med redke vrste se tudi umešča majski hrošč Prosopistoma pennigerum, ki je izjemno občutljiv na antropogene in druge infrastrukturne spremembe v okolju. Po podatkih biologov je ta vrsta zaradi nenadnih, predvsem antropogenih sprememb okolja postala redka po vsej Evropi.
Glede na ustno zgodovino naj bi izvor vasi segal že v antične čase. Zaradi njene lege v dolini reke je bilo to območje pomembno za poljedelstvo in pašništvo že v obdobju predotomanskega in otomanskega cesarstva. Zaradi omenjene tradicije poljedelstva in pastirstva so t. i. zemlja oz. obdelovalne površine že od nekdaj bile pomemben del družbenega in kulturnega kapitala posameznih rodbin, ki so nekoč in danes odražale njihovo pripadnost vasi in območju nasploh.
V obdobju komunizma so bila zasebna kmetijska zemljišča kolektivizirana. Po uvedbi kmetijske reforme leta 1958 je bila v Kuti in v številnih drugih ruralnih predelih ustanovljena kmetijska zadruga. Še dandanes se številni starejši vaščani, rojeni v času komunističnega režima, nostalgično spominjajo časov, ko so s pionirskimi brigadami gradili namakalne kanale in rečno pokrajino spreminjali v potencialno produktivno območje. Da bi ublažili erozijo, ki je bila zaradi geomorfologije, mediteranskega rastja in posledičnih človekovih posegov v reko na tem območju dokaj intenzivna, so pionirske brigade skupaj z zadružnimi delavci v številnih krajih in vaseh ob Vjosi pogozdili njene brežine in prodišča. V času komunizma je bila Kuta eno od poljedelsko bolj produktivnih območij.
Čeprav je bil komunistični režim eden bolj drakonskih sistemov v Evropi, ki je Albancem prizadejal veliko negativnih izkušenj, občutij in pozneje z njimi povezanih travm, je odnos do komunističnega režima številnih prebivalcev Albanije še dandanes dvoumen. Spomini na komunistični režim so hkrati travmatični in nostalgični, saj se nanašajo tako na pretekla grozodejstva kot na čase, ki so ponujali občutek večje ekonomske in finančne stabilnosti. V nasprotju z današnjim časom, ko se družba v Kuti tako kot drugod po Albaniji spopada z gospodarsko in politično negotovostjo ter številnimi migracijami, se vaščani spominjajo komunistične preteklosti kot časa, ko je njihova sedanjost imela prihodnost.
Čeprav je bil komunistični režim eden bolj drakonskih sistemov v Evropi, ki je Albancem prizadejal veliko negativnih izkušenj, občutij in pozneje z njimi povezanih travm, je odnos do komunističnega režima številnih prebivalcev Albanije še dandanes dvoumen. Spomini na komunistični režim so hkrati travmatični in nostalgični, saj se nanašajo tako na pretekla grozodejstva kot na čase, ki so ponujali občutek večje ekonomske in finančne stabilnosti. V nasprotju z današnjim časom, ko se družba v Kuti tako kot drugod po Albaniji spopada z gospodarsko in politično negotovostjo ter številnimi migracijami, se vaščani spominjajo komunistične preteklosti kot časa, ko je njihova sedanjost imela prihodnost.
Zaradi odsotne tradicije čolnarjenja in ribištva ter velikega pomena poljedelstva ter pastirstva v družbenem življenju in medsebojnih odnosih rečnih prebivalcev ti na vprašanja o reki pogosto odgovarjajo z opisi kmetijskih površin, oljčnih nasadih in namakalnih kanalih, kjer se reka in zemlja stikata ter povezujeta. V pogovoru pogosto opisujejo polja, ki zagotavljajo hrano za njihove družine, in gospodinjstva kot tudi vsakoletne poplave, ki poplavijo omenjena polja. »Toda kakor reka jemlje, tudi daje«, pogosto poudarjajo. Pozimi z obilnim deževjem Vjosa obdelovalnim površinam jemlje minerale, v drugih letnih časih pa jim dovaja vodo, jih namaka in s tem rojeva novo življenje.
Vjosa je ključen vir rodovitnosti, kmetijstva, pastirstva, drugih ekonomskih in družbenih aktivnosti v vasi. Njena vloga je bila ključna vse do padca komunističnega režima leta 1991, ko se je zaradi splošne politične in ekonomske krize v državi iz vasi v dolini Vjose izselilo veliko število lokalnih prebivalcev. Zaradi odsotnosti ljudi in pomanjkanja financiranja za vzdrževanje namakalnih kanalov in ceste, ki vodi do vasi, so ti postopoma propadali.
Vjosa je ključen vir rodovitnosti, kmetijstva, pastirstva, drugih ekonomskih in družbenih aktivnosti v vasi. Njena vloga je bila ključna vse do padca komunističnega režima leta 1991, ko se je zaradi splošne politične in ekonomske krize v državi iz vasi v dolini Vjose izselilo veliko število lokalnih prebivalcev. Zaradi odsotnosti ljudi in pomanjkanja financiranja za vzdrževanje namakalnih kanalov in ceste, ki vodi do vasi, so ti postopoma propadali.
Poleg nostalgičnih spominov na komunistično obdobje prebivalci Kute pogosto naslavljajo trenutne težave, povezane z gradnjo HE v Kalivaču in Počemu. Čeprav je njuna gradnja trenutno zaustavljena, številni menijo, da sta dokončna izgradnja in obratovanje omenjenih HE še vedno negotovi. Zlasti vaščanom ne uide dejstvo, da leta 2016, ko je albanska vlada podelila koncesijo za gradnjo HE v Počemu, ni bila organizirana javna obravnava, na kateri bi jih državne avtoritete seznanile s posledicami izgradnje HE in nastankom tehničnega jezera, ki bo tako rekoč poplavilo njihove kmetijske površine.
Nekoč osrednja in poljedelsko uspešna vas se je postopoma spremenila v odmaknjen kraj na albanskem zemljevidu.
Poleg nostalgičnih spominov na komunistično obdobje prebivalci Kute pogosto naslavljajo trenutne težave, povezane z gradnjo HE v Kalivaču in Počemu. Čeprav je njuna gradnja trenutno zaustavljena, številni menijo, da sta dokončna izgradnja in obratovanje omenjenih HE še vedno negotovi. Zlasti vaščanom ne uide dejstvo, da leta 2016, ko je albanska vlada podelila koncesijo za gradnjo HE v Počemu, ni bila organizirana javna obravnava, na kateri bi jih državne avtoritete seznanile s posledicami izgradnje HE in nastankom tehničnega jezera, ki bo tako rekoč poplavilo njihove kmetijske površine.
Poleg nakazil (ang. remittances) njihovih otrok in drugih sorodnikov, ki živijo v tujini, je zemlja oz. obdelovalne površine, kot pogosto poudarjajo, edino bogastvo, ki ga imajo. V obdobju, ko je bila gradnja HE še v teku, je bilo rečeno, da bodo prebivalci prejeli nadomestilo v višini 0,50 centa na kvadratni meter poplavljenega zemljišča. A ker je zaradi zgodovinskih in političnih ozadij postopek privatizacije še vedno v teku, večina vaščanov še vedno ni zakoniti lastnik svojih zemljišč. To pomeni, da v primeru izgradnje HE večina med njimi ne bi prejela odškodnine, kar je povzročilo dodatno nezaupanje lokalnega prebivalstva, ki je skupaj z nevladnimi organizacijami organiziralo številne proteste in peticije proti gradnji HE.
Zaradi širokih prodnatih brežin in dinamičnih hidromorfoloških procesov vaščani opažajo postopno erozijo njihovih zemljišč, sezonsko pogojeno premikanje toka reke proti desnemu bregu. Tovrstne procese večina vaščanov Kute pripisuje kontinuirani dinamiki. Prav to doživljajo kot stalnico, ki je že od nekdaj prisotna v dolini reke in v življenju njenih prebivalcev.
Dinamični procesi Vjose so torej utelešeni v življenju ljudi in uzemljevideni v rečno pokrajino, ki jo vaščani Kute opisujejo kot del svojega vsakdana. Ko pa ta hidromorfološka dinamika in z njo povezane spremembe nenadoma naletijo na upravljanje, nadzor in omejenost v obliki HE, se to ravnovesje lahko kaj hitro poruši in vodi v nenadne spremembe, ki imajo lahko neljube posledice na rečno krajino in posledično na življenje ljudi v njej.
Dinamični procesi Vjose so torej utelešeni v življenju ljudi in uzemljevideni v rečno pokrajino, ki jo vaščani Kute opisujejo kot del svojega vsakdana. Ko pa ta hidromorfološka dinamika in z njo povezane spremembe nenadoma naletijo na upravljanje, nadzor in omejenost v obliki HE, se to ravnovesje lahko kaj hitro poruši in vodi v nenadne spremembe, ki imajo lahko neljube posledice na rečno krajino in posledično na življenje ljudi v njej.
Številni domačini Vjosi pripisujejo dvoumen značaj, saj se po eni strani bojijo njene dinamične narave, po drugi pa poudarjajo njeno vitalno naravo. »Vjosa je divja, a dobra reka«, pogosto poudarijo vaščani Kute kot tudi prebivalci preostalih vasi, kot so Qesarat, Iliras in Selenica. Prebivalci osrednjega porečja Vjose so se naučili živeti z njeno dinamično naravo, ki se predvsem v zimskih mesecih odraža skozi poplave in premikanje rečne struge. Zaradi širokih prodišč in relativno velikega prenosa sedimentov se osrednje porečje Vjose nenehno, a sorazmeroma kontinuirano spreminja. Vjosin kontinuiran ritem sprememb je tako rekoč del vsakdanjega življenja rečnih prebivalcev in njihove družbenosti. To pomeni, da so tekom stoletij ljudje organizirali svoje življenje v skladu z omenjeno dinamiko Vjose, ko so se na primer preseljevali (transhumanca in druge ekonomske migracije), ali pa naseljevali pobočja nad reko, rečni breg pa so uporabljali le za kmetijske namene ali za pašo. Le redko so se posluževali čolnarjenja ali ribolova, ki sta v veljavi od obdobja komunističnega režima. Skladno z družbenimi aktivnostmi z njimi povezanimi posegi v reko ter njeno obrežje se je spreminjalo tudi porečje in njena širša okolica. Vendar te spremembe niso bile izrazite in obrečni prebivalci pa so jih doživljali kot del stalnice oz. kot kontinuirane dinamike reke. V zadnjih desetletjih pa so zaradi večjih infrastrukturnih posegov, kot so gradnja ceste, HE v Kalivaču ter sečnje dreves na obrežju Vjose in njenih poplavnih ravnicah, tovrstne spremembe postale nenadne in mestoma prelomne, saj so prekinile ustaljeni ritem sprememb, ki je del rečne dinamike in vsakdanjega življenja ljudi.
Viri:
– Sovinc, A. 2021. Protection study of the Vjosa River Valley based on IUCN protected area standards, Belgrade, Serbia: IUCN. iv+40pp.
– Schletterer, M. & L. Füreder. 2009. The family Prosopistomatidae (Ephemeroptera): A review on its ecology and distribution, with particular emphasis on the European species Prosopistoma pennigerum Müller, 1785. Aquatic Insects, 31(1), 603– 620.
